Gostje hotela pa niso bili samo politiki in diplomati. Knjiga hotelskih gostov nam je ohranila še imena drugih slavnih osebnosti. Tu je letoval svetovno znani kipar Ivan Meštrović, operni pevec basist Fjodor Šaljapin, filmska igralka Ita Rina. Nobeno poletje ni minilo brez obiska znanega dirigenta Lovra Matačića ...
Prav po prenovi v letu 1931 se je v Grand hotelu Toplice odvijal mednarodni šahovski turnir, kjer je zmagal svetovni šahovski prvak dr. Aleksander Aljehin.
1932
Gospa Jula Molnar je na svoje stroške povabila na Bled v hotel celotno hokejsko reprezentanco Čehoslovaške in organizirala meddržavno hokejsko tekmo na zaledenelem jezeru pred Grand hotelom Toplice med Jugoslavijo in Čehoslovaško. Svetovni prvaki Čehi so tekmo dobili s 24 : 0. Tekmi so prisostvovali vsi hotelski gostje in številni domačini.
1938 - 1940
Tudi v notranjem političnem življenju ni bilo mrtvila, saj je bila v Grand hotelu Toplice poletna rezidenca predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinovića in pozneje Dragiše Cvetkovića. V letu 1940 se je v tem hotelu zbrala vsa jugoslovanska vlada ob podpisu sporazuma Cvetković - Maček.
Tudi nacistični maršal Hermann Göring se je na poti iz Italije domov ustavil na Bledu in obiskal ta hotel, kjer je imel sestanek s princem Pavlom, regentom Jugoslavije. Prespal pa je v spalnem vagonu na železniški postaji.
1941 - 1944
Ko je v aprilu nemška vojska zavzela Gorenjsko, so nemške oblasti izbrale Grand hotel Toplice za svoj sedež. Udobno bivanje so si uredili vodja civilne uprave in poveljnika vojske in policije s številnim spremstvom. Tu so se shajali najvišji funkcionarji okupatorske oblasti na Gorenjskem. Osebje hotela, ki je bilo zaposleno že pred vojno, je bilo v celoti slovensko.
Po pripovedovanju zaposlenih, so Nemci vsako vojaško zmago slavili v hotelskem baru s šampanjcem in z nemškimi borbenimi pesmimi. Celo v februarju 1943, ko je njihova šesta armada doživela prvi poraz pri Stalingradu, so ta poraz zalili s šampanjcem in solzami. Prvega oktobra 1941 je nemška pošta celo izdala nove poštne znamke z žigom: "Bled, vedno nemški" ("Veldes, Deutsch für immer").
Zanimivo je, da so okupatorske oblasti od aprila 1941 do spomladi 1944 lastnici hotela Juli Molnar tedensko poravnavali račune za najem sob in pisarniških prostorov. Od spomladi 1944 dalje pa so v hotel nameščali ranjene nemške vojake in člane SS, ki so bivali v hotelu kot rekonvalescenti.
1945
V maju, takoj po osvoboditvi, so v hotel namestili partizanske ranjence.
1946
Ob otvoritvi turistične sezone, od 1. maja dalje, so hotel spet namenili svojemu prvotnemu namenu, to je gostom.
od 1948
Za predsednika Tita je bila v reprezentančne namene dokončana gradnja Vile Bled. V poletnem času, ko so pisarno zunanjega ministrstva iz Beograda spet prenesli na Bled, se je podobno, kot med obema vojnama, na Bled preselil tudi diplomatski zbor in bival tudi v Grand hotelu Toplice. Zopet so se vrstili pomembni politični dogodki, diplomatski sprejemi in obiski raznih delegacij. Tu so se odvijale novinarske konference ob udeležbi številnih tujih in domačih novinarjev.
od 1955
V 60-ih letih je jugoslovanska vlada uredila Brione, zato je Maršal Tito z Bleda preselil svojo poletno rezidenco. S tem je z Bleda na Brione začel odhajati tudi ves diplomatski zbor.
1965
V festivalni dvorani na Bledu je bil svetovni kongres pisateljev v organizaciji slovenskega PEN kluba, ki mu je predsedoval Matej Bor. Med številnimi književniki so bivali v Grand hotelu Toplice tudi predsednik svetovnega PEN kluba Artur Miller (bivši mož Marilyn Monroe) in še dva nagrajenca z Nobelovo nagrado za književnost, in sicer: Ignazio Silone in Pablo Neruda.
1966
Bled je bil organizator prvega svetovnega prvenstva v veslanju in to izključno po zaslugi prvega predsednika Svetovne veslaške zveze (FISA), znamenitega Švicarja Thomasa Kellerja, ki je postal velik prijatelj hotela in Bleda. Po njegovi zaslugi je Bled dobil še dve svetovni prvenstvi in to leta 1976 in 1989. Po številu prirejenih svetovnih prvenstev v veslanju je Bled drugi, takoj za švicarskim Luzernom, ki je bil organizator štirih.
1967 - 1968
Zob časa pa je začel najedati tudi Grand hotel Toplice. Zaostajati je začel ne le za tovrstnimi hoteli v tujini, ampak tudi za novimi modernimi hoteli v domovini, saj se je turizem zelo razmahnil po vsej državi. S pomočjo Ljubljanskega investicijskega zavoda (LIZ) je načrte za rekonstrukcijo in modernizacijo izdelal arhitekt Zdravko Bregovac iz Opatije s svojimi sodelavci. Prenova se je pričela 1. oktobra 1967 in je bila zaključena v maju 1968. Vse sobe so opremili s kopalnico, bidejem in WC- jem in povsod zamenjali pohištvo. Vsi apartmaji so bili opremljeni s stilskim pohištvom, ki ga je izdelal Stilles iz Sevnice. Po tej rekonstrukciji je hotel imel 120 sob in 203 postelje.
Grand hotel Toplice je od leta 1947 do 1969 posloval samostojno, dokler ni z združevanjem interesov blejskih hotelov Jelovice, Krima in Lovca nastalo Združeno podjetje Hoteli Toplice Bled.
1969 - 1980
Po tem obdobju so občasno še vedno prihajali pomembni gostje. Tako je leta 1969 prišel nenajavljen takratni predsednik Deželne vlade Bavarske, Franz Josef Strauss, 1978 kralj Husein iz Jordanije, leta 1979 Willi Brandt in leta 1982 znameniti srčni kirurg Chris Barnard.
Čeprav je bilo v 70-ih in 80-ih letih veliko manj zelo pomembnih državniških obiskov, si je Grand hotel Toplice s svojimi storitvami uspel ohraniti široko zaledje tujih poslovnežev, ki so v hotelu tudi dopustovali. To je pripomoglo, da je bil hotel leta 1972, kot edini hotel v takratni Jugoslaviji, sprejet v eksluzivno mednarodno hotelsko verigo Steigenberger.
1981
Podjetje je od leta 1981, združeno z Zavodom za pospeševanje in razvoj turizma Bled, delovalo v okviru DO Hotelsko turistično podjetje Bled.
1984
Na pobudo direktorja HTP Bled in izvršnega sveta občine Radovljica vladi Republike Slovenije, naj odstopi protokolarni objekt Vila Bled tudi za turistične namene, se je z njenim privoljenjem leta 1984 Vila Bled pridružila HTP Bled in delovala kot hotelski objekt v okviru Grand hotela Toplice.
1990
Ko se je leta 1990 podjetje HTP Bled preoblikovalo v skladu z zakonom o podjetjih, je bilo ustanovljeno hotelsko podjetje Grand hotel Toplice Bled, ki je predhodnik po dolgotrajnem lastninskem postopku preoblikovane družbe Grand hotel Toplice Bled, d.o.o., ustanovljene leta 2000.
1991
Po osamosvojitvi je diplomatska dejavnost spet oživela. Že pred tem, v jeseni 1990, je kot prvi tuji državnik prišel v Grand hotel Toplice zunanji minister Južnoafriške republike Pik Botha v spremstvu takratnega predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla.
1992
Ko je Lord Carrington zaključeval svojo misijo na Balkanu, ga je slovenska vlada povabila tudi v Grand hotel Toplice, z njim pa je bil Zoran Thaler, takratni zunanji minister.
1994
Na uradni obisk v Slovenijo je prišla Madeleine Albright, kot posebna odposlanka predsednika Billa Clintona. Čeprav je imela v Sloveniji predvideno samo 12-urno bivanje, je pri protokolarni večerji na Brdu izrazila željo, da bi naslednji dan zgodaj zjutraj obiskala Grand hotel Toplice na Bledu, kjer je leta 1946 kot 4-letna deklica preživela počitnice s svojimi starši, saj je bil njen oče, gospod Korbut, češki diplomat v SFRJ. V Grand hotelu Toplice so takrat njej in njenemu najožjemu spremstvu ob 6.30 zjutraj priredil prisrčen zajtrk.
2000
Zaključek dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka je Grand hotelu Toplice omogočil vstop v Poslovno skupino Sava, s tem pa tudi pogoje za normalen razvoj. Obenem je bil končan tudi postopek prisilne poravnave. Od pridobitve novega aktivnega večinskega lastnika Grand hotel Toplice Bled, d.o.o., deluje v okviru področja Turizem, ki vključuje tudi podjetje Golf in kamp Bled, d.d.
2001 – 2002
Prenova in posodobitev Grand Hotela Toplice je potekala od novembra 2001 do konca aprila 2002 in je temeljila na doseganju najvišjega nivoja hotelskih storitev, posodobitvi tehnoloških postopkov in dvigu požarne varnosti, vendar brez posegov v nosilno konstrukcijo. Z njo je Grand Hotel Toplice ohranil sloves enega najbolj imenitnih hotelov v Sloveniji in se približal najboljšim v Evropi.
